Sama že vrsto let zadnjo šolsko uro svoje učence prosim, naj enkrat za spremembo oni ocenijo mene in moje delo. Pojasnim jim, da me to zanima izključno zato, da ugotovim, katere metode mojega poučevanja so jim všeč in kaj jih moti, da bom lahko premislila o svojih pristopih in jih spremenila, če se bo izkazalo, da bi bilo to za pouk bolje. Vedno se zelo resno lotijo dela in dobim res zanimive, neverjetno kritične povratne informacije. Včasih me katera res preseneti.
Kaj npr. mi moji učenci, vaši otroci, zapišejo?
Da je pri matematiki preveč domačih nalog verjetno ni zapis, ki bi presenetil, kajne?! Zanimivo je, da potem (običajno isti otroci) ugotavljajo, da so te verjetno res nujne in koristne za osvojitev matematičnih postopkov. Ob tem se tisti, ki nalog niso opravljali in so imeli zato slabše zaključne ocene, kot bi jih lahko dosegli, vedno odkrito okrcajo in se odločajo, da bodo v naslednjem letu bolj vestno opravljali domače naloge. Veliko jih je napisalo tudi, da bi bilo fino, če ne bi bila tako zelo stroga, v isti sapi pa so priznavali, da pouk potem ne bi bil tako učinkovit in bi se manj naučili, ker bi bil v učilnici nered.
Nekaj jih je zapisalo, da jim ni všeč "težka snov" pa toliko ur matematike tedensko, nekateri pa bi matematiko kar ukinili.
Podobne občutke jim vzbuja ocenjevanje znanja, redki učenci, tisti, ki nimajo učnih težav in vedo, da bodo uspešni, se ga sicer veselijo, mnogo več učencev pa ga ne mara in še huje, mnogi se ga celo bojijo.
Roko na srce, ocenjevanja znanja tudi jaz ne maram ...
Mnogo bolj raznoliki in pogosto presenetljivi so zapisi učencev o tem, kaj jim je bilo všeč. Letos so zapisal, da jim je bilo všeč:
- da smo imeli redna tedenska preverjanja znanja in so vedno vedeli, kaj znajo in kaj ne, zato so lahko sproti dopolnjevali svoje znanje,
- da so pri ocenjevanju znanja lahko uporabljali učbenik,
- da so izdelovali mapo izdelkov, kamor so vlagali svoje povzetke učnih vsebin,
- da smo se včasih med urami gibali in se tudi kdaj pohecali,
- da sem bila stroga in živahnim učencem nisem dovolila, da motijo pouk,
- ker nisem zamujala in sem se jim opravičila, kadar se je to zgodilo.
Kar so učenci zapisali, da jim je bilo všeč, bom zagotovo upoštevala pri poučevanju v naslednjem šolskem letu. Tisto kar jim ni bilo všeč pa bo, na njihovo smolo, prav tako ostalo tudi v naslednjem šolskem letu. To je pač obvezna osnovna šola: red in učni načrti, šolsko in domače učenje ter ocenjevanje.
Uživajte med počitnicami, spočijte si. Septembra gremo v nov krog!