Torej, prišli smo v čebelarski dom, kjer so nas sprejeli prijazni čebelarji. Za nas so pripravili zanimiv program preko katerega učenci spoznajo življenje čebel, kako skrbimo zanje ter videli vse čebelje izdelke, ki jih ljudje s pridom uporabljamo. Od 46 učencev, ki smo jih pripeljali, jih je 44 prisluhnilo besedam gostitelja, dva od njih pa se nista pustila motiti in sta se še naprej zabavala po svoje, prerivala sta se med sošolci, glasno govorila, se smejala, prežvekovala kot dve bohinjski mlekarici, za opozorila sošolcev in spremljevalcev se nista zmenila. Očitno je bilo, da bosta z neprimernim odnosom do vseh udeležencev nadaljevala, zato sem ju povabila stran od ostalih, da se z njima pogovorim.
Jasno, da sta bila skrajno začudena, zakaj težim prav njima. Z govorico telesa pa tudi z glasnimi ugovori sta mi dala jasno vedeti, da brez pametnega razloga posegam v njuno življenje in jima težim zagotovo samo zato, ker sem zoprna. Moj ukrep je bil pravzaprav čisto neupravičen. Srepo sta me gledala izpod čela in s skrajnim naporom vrgla žvečilki v koš, saj po njunem mnenju nimamo pouka in res ne razmeta zakaj bi ne smela žvečiti. Ko smo bili na samem, sem ju vprašala: "A mi prosim povesta, zakaj mislita, da smo vsi prisotni dolžni prenašati vajino neprimerno vedenje?"
Ne, nista odgovorila, da se ne vedeta neprimerno, mimogrede, to me je presenetilo, običajno razgrajači ne priznajo napake. Torej se prav dobro zavedata, kaj počneta! Eden zožil pogled ter sklonil glavo, stisnil ustnice in ni rekel nič, kaj si je mislil o meni pa sem prepričana, da raje ne vem. Drugi, na pogled resnično simpatičen dečko, pa me je pogledal v oči brez vsake zadrege in mirno odgovoril: "Zato, ker sem plačal!"
Skoraj me je razneslo od jeze! Prava sreča, da sem se po vseh teh letih poučevanja naučila, da ne pokažem, da so me razkurili ampak globoko vdihnem, preštejem do tri in ne ukrepam čustveno temveč z razmislekom. Vrnila sem mu pogled in z mirnim glasom odgovorila:"Aha, tako meniš. Naj vama nekaj pojasnim, fanta ... Ko nekaj plačaš, ne dobiš pravice, da si brezobziren ampak pravico, da dobiš, kar si plačal. Mimogrede, plačali bodo vajini starši. Če že omenjamo plačilo... ljudje plačamo tisto, kar želimo dobiti. Vajini sošolci plačano želijo dobiti, jaz pa sem tukaj tudi zato, da se bo to res zgodilo. Z vama ali brez vaju. Odločitev je vajina! Nazaj v skupino vaju spustim le pod pogojem, da ne bosta motila ostalih, če želita dobiti kar sta, kot pravita, plačala, bosta pa morala tudi sodelovati. V to vaju ne morem prisiliti."
Odločila sta se pametno, pridružila sta se ostalim in tudi sodelovala, opazovala sem ju in razmišljala o odnosih in tem, kaj bi morali delati drugače, da bi jih (vz)gojili in poglabljali. Da bi segli globje od materialnih dobrin.