Hočemo ali nočemo, prične se silno naporno vzgojno obdobje. Za vse! Za otroke, ki to niso več, niso pa še odrasli, in starše, ki težko sprejemamo, da nam naši sončki ne zaupajo več brezpogojno.
Starši in učitelji se znajdemo pred najbolj kritičnimi opazovalci in sodniki, kar jih pozna svet. Ne uide jim prav noben naš trenutek vzgojne nestabilnosti, še manj kakšno napačno ravnanje. Ves čas nas budno spremljajo, vidijo in slišijo vse. Ni milosti, če ga polomimo! Ne zamudijo priložnosti, da nam ne bi dali vedeti, da smo bili zasačeni. In potem nas izsiljujejo in nam postavljajo pogoje. Če imamo radi njih pa tudi sebe, tega ne smemo dovoliti.
Ne glede na to, kako trdni in dosledni smo, je to obdobje, ko pričnejo meriti moči z nami, starši in učitelji, z avtoriteto nasploh. Kot buldožerji premikajo meje in nikoli nočejo delati tistega, kar želimo od njih. Nalašč, ker jih zanima, kako daleč nam bo odneslo pokrov. Preverjajo, koliko je treba, da znorimo malo in koliko, da nas čisto raznese. Da vedo za takrat, ko bodo res kaj hudega ušpičili. Ko se skušamo pogovoriti, ne izvemo drugega kot to, da je vse neumno in kr neki in se dnevno sprašujejo: "Kje je fora?"
To je obdobje, ko imajo prav vsi otroci najbolj neumne in najbolj zatežene starše ter učitelje. Take, ki nimajo pojma o ničemer, odrasli pa otroke za katere sumimo, da so jih ponoči ugrabili Nezemljani in se naselili v njihovih telesih. Včasih smo zaradi njih v taki zadregi, da bi najraje zatajili, da so naši.
Nikar, še se skrivajo tam nekje, tako globoko, da niti sami sebe ne najdejo, zato še kako potrebujejo naše teženje. Pomagati jim moramo, da se najdejo in vrnejo na Zemljo. Ne obremenjujte se preveč, vztrajajte pri svojem bodite "neumni in zateženi". Pravzaprav bo še prehitro minilo ...
V primeru, da obdobje najstništva traja predolgo (starost 20+) predlagam, da spodnjo sliko pritrdite na domač hladilnik, vrata "najstnikove" sobe in v kopalnici, objavite na Facebooku in pošljete po e-pošti ...