Besede in navodila so zagotovo precenjena. Priznajmo si, da otroci večino besed preslišijo, predvsem tiste, ki jim niso všeč (tj. prepovedi in omejitve), nanje v resnici lahko vplivamo le s svojim vedenjem in načinom življenja. Stalno nas spremljajo in opazujejo, se od nas učijo in nas posnemajo, če to hočemo ali ne.
Težko bomo prepričali otoka, da je znanje in branje pomembno, če nas nikoli ne bodo videli radovednih ali pri učenju in branju. Prav tako bomo težko otroka aktivirali, če tudi sami raje poležavamo po stanovanju. Zdravo prehranjevanje bomo privgojili le, če se bomo tako prehranjevali mi. Otroci bodo spoštovali pravila in dogovore le, če bodo to videli pri nas ... Včasih se mi zdi, da se tega odrasli premalo zavedamo in včasih me je kar groza, kako zelo neodgovorni s(m)o odrasli,.
Dnevno srečujem ljudi, ki vpričo otorok brez zadržka telefonirajo med vožnjo ali prečkajo cesto izven prehoda za pešce, skupaj z otrokom kolesarijo po površinah za pešce, pločnikih ali se vozijo v napačno smer ter tako kršijo prometne predpise, za katere je, za razliko od mnogih drugih pravil, predvidena celo denarna kazen. Zakaj bi otrok spoštoval pravila in predpise, če vidi zanj najpomembnejše osebe, ki jih kršijo? Ne bo jih, saj se mu zdi, da to ni nič tako hudega. Pa v resnici je, ker ne bo kršil le "manj pomembnih" prometnih pravil ampak si bo sčasoma upal kršiti tudi ostala, če hočete naša/vaša pravila ...
Pravila se zanje ne razlikujejo kaj dosti, otroci ne razlikujejo bolj pomembna od manj pomembnih, pravila so pravila. Če dobro pomislimo, se nimamo pravice zgražati in čuditi, da otroci kršijo pravila in se jim to sploh ne zdi narobe. Od nas so se naučili, da jih je mogoče kršiti in še več, da to ni nič hudega, vsaj dokler nas pri tem ne dobijo in kaznujejo. Žal se pogosto od odraslih naučijo tudi tega, da je kršenje pravil nekaj vsakdanjega, pomembno se jim zdi le, da te pri tem ne smejo zalotiti. (Pre)mnogi otroci ob tem osvojijo še bolj neprimerno lekcijo, da so krivi tisti, ki so te pri kršenju zalotili, npr. nebodijihtreba policisti, ki so te "dobili" in oglobili ali učitelji ali starši ... Vse to vodi do razvijanja tistih spretnosti, ki jih noben odgovoren starš ne želi razviti pri svojem otroku, do izmikanja odgovornosti, prikrivanja in laganja.
Bodimo otokom dober zgled, ne kršimo pravil in če jih, povejmo, da to ni bilo prav in se soočimo posledicami svojih neodgovornih ravnanj. Pojasnimo jim, zakaj je bilo naše ravnanje napačno in za napako prevzemimo odgovornost. Naučili jih bomo, da so tudi napake del življenja in se včasih zgodijo, vendar jih moramo popraviti. Samo tako bodo razumeli, da je potrebno pravila spoštovat, ker imajo namen, da včasih delamo tudi napake in temu sledijo bolj ali manj neugodne posledice, vendar moramo prevzeti odgovornost za svoja ravnanja in odločitve ter skušamo popraviti kar ni bilo prav.