Kako je to mogoče? Ko spoznanja vključimo v svoje življenje, se preprosto prenehamo obtoževati, da smo verjetno sami krivi, če nekdo ravna drugače, kot želimo in svetujemo. Nehamo slepo verjeti, da smo mi nesposobni, kadar nam ne uspe rešiti težav, ki pravzaprav niso naše in končno spoznamo, kaj je in kaj ni naša odgovornost oz. problem. Zato smo boljše volje. Nihče noče biti nesposoben ... Razumevanje tega, da so ravnanja na katera imamo možnost vplivati in kaj spremeniti ter tista druga na nekatere preprosto ne moremo, deluje kot balzam na razcepljene lasne konice. Krasno, vam rečem! Človek preneha tiščati z glavo skozi zid in izgubljati energijo tam, kjer je nima smisla.
Kaj tako uporabnega je v teoriji dr. Williama Glasserja?
- Zunanji dejavniki lahko vplivajo na naše odločitve, nobena zunanja sila pa ne more povzročiti našega dejanja ali občutka.
- Vse naše oblike vedenja (misli, čustva, dejanja, fiziološke reakcije) so posledica odločitev, ki jih sprejmemo.
- Nikogar ne moremo prisiliti v določeno vedenje, lahko pa ga prepričamo v smiselnost vedenja oz. znanja za njegovo življenje. Najbolj učinkovit je primeren ZGLED!
- Samo lastna motivacija spremeni vedenje in interes za delo oz. učenje.
- Spreminjamo lahko svoje sedanje in prihodnje odzive na okolje, ne moremo vplivati na preteklost.
Priznati moram, da sem vse zgoraj našteto preizkusila, večkrat in na različnih koncih, to še vedno počnem in … dejansko deluje. Ne glede na starost, raso, veroizpoved ali nebesno znamenje.