Nekateri so bili z njimi zelo zadovoljni, drugi spet silno razočarani. Verjamem, da je (bilo) tudi doma tako.
Ste zadovoljni z dosežkom svojega otroka? Če ste, je to super! Pohvala, priznanje njegovim prizadevanjem in čestitke so tisto, kar res potrebuje vaš nadebudnež. Denar in darila vsakega mulčka na kratek rok sicer razveselijo, niso pa tisto, kar si globoko v sebi želijo. Pozornost, skupna družinska doživetja ter vaše iskreno priznanje je otroku največja in najboljša nagrada, saj ostajanejo za vedno.
Če z dosežkom niste zadovoljni ali pa ste celo doživeli kakšno neljubo presenečenje, da ne rečem šok, pa je zdaj pravi čas, da s svojim otrokom sedete za mizo in skupaj z njim prevetrite, zakaj je temu tako… Morda so (bila) vaša pričakovanja previsoka? Ste mu zaupali pa se je izkazalo, da ni bil iskren in ste razočarani ugotovili, da znanje in rezultati niso taki, kot je to predstavljal on?
Kazni in še tako huda jeza, preverjeno!, ne obrodijo dolgoročnih rezultatov, definitivno pa oboje omenjeno kvari odnose, zato se temu, če je le mogoče izognimo. Raje izberite zahtevnejšo pot, se splača! Resno in odkrito se pogovorite z otrokom o svojih pričakovanjih. Pojasnite, ZAKAJ niste zadovoljni.
Problem nastane, če je otrok s svojim dosežkom zadovoljen, ker to pomeni, da ga bo zelo težko prepričati, da bi on sam kaj storil. Precej lažje je pomagati in spremeniti na bolje, če tudi otrok, ni zadovoljen. Ob vaši podpori je možno ogromno…
Najtežje je zagotovo otrokom, ki so garali in se trudili za dobre rezultate pa jim ni uspelo. Ne le vam, staršem takih otrok, tudi nam, učiteljem, je hudo, ko jim glede na standarde znanj ne moremo zapisati višje ocene, ki bi si jo glede na vložen trud brez pardona zaslužili. Žal! Pomagajte jim razumeti, da je pomembno, da se trudijo in pokažejo toliko kot zmorejo, da je to tisto kar pričakujete od njih. Pojasnite jim, da je v življenju pač tako, da nam vse kar si zadamo, ne uspe, vendar zato še ne smemo vreči puške v koruzo. Prav je, da so pričakovanja visoka, ne pa previsoka in prav zato nedosegljiva.
Kaj sodi k pregledu letnega spričevala?
Smo vsi zadovoljni s šolskim delom in dosežkom? Bi bilo potrebno kaj spremeniti? Kaj lahko storite vi in kaj on, da bo v naslednjem šolskem letu drugače, bolje? Je svoje učno delo opravljal tako dobro kot zmore? Bi bilo kaj mogoče izboljšati? Skupaj oblikujte cilje in pričakovanja za naslednje šolsko leto.
Ugotovite: kako bo svoje učne obveznosti opravljal otrok in kako bo potekala komunikacija med vami, njim in šolo. Pri načrtovanju nikar ne pozabite, da mora večino dela (tako postavljanja ciljev, pričakovanj kot učnega dela) opraviti otrok. Nič od naštetega ne morete opraviti namesto njega, če ga imate še tako radi. Otrokovih ciljev in pričakovanj, navad ter učnega dela ne more spremeniti nobena živa sila, to lahko stori samo on.
Vloga nas, odraslih, je, da ga pri tem spremljamo, usmerjamo in spobujamo. Zato smo!