Nebodijihtreba domače naloge so vsakodnevni vir slabe volje tako pri učiteljih kot učencih in posledično tudi pri starših. Pa zakaj potem težimo z njimi?! Očitno bi nam bilo vsem lepše, če jih ne bi bilo. Ogromno prijetnejših in zabavnejših stvari bi lahko počeli doma pa morajo drgniti skrajno dolgočasne vaje. Temu res ni mogoče ugovarjati, znajo biti res dolgočasne …
Zakaj učitelji pravzaprav dajemo domače naloge?
1. Učenci bi znali trditi, da zato, ker jim ne privoščimo prostega časa in zabave, da se jim na tak način maščujemo za njihove vragolije.
2. Nekateri starši menijo, da zato, da tudi starši otrokom pri učenju pomagajo, drugi spet se jezijo, zakaj šola vendar ne poskrbi, da bi šolske obveznosti opravili v šoli, saj so domače naloge pogosto glavni vir konfliktov v domačem okolju. Nekateri starši se celo sprašujejo, zakaj bi otrok delal naloge, če razume in zna določeno vsebino,
3. Učitelji želimo z domačimi nalogami poskrbeti, da učenci učne vsebine ter spretnosti ponovijo in utrdijo do te mere, da lahko pri pouku nadaljujemo z delom. Z opravljanjem danih nalog naj bi se učenci, ne starši!!!, pripravili na pouk.
Za »šolsko učenje« torej učenje učnih vsebin, je potrebno vsebine najprej spoznati, nato vaditi in utrditi, za pravo »znanje« pa še povezati z drugim znanjem in uporabiti. Tega preprosto ni mogoče stlačiti v šolski čas. Učenje je dolg PROCES in se MORA NADALJEVATI tudi izven šole. Razlogov za domače naloge pa je še mnogo več, kot je moč zaznati na prvi pogled in vsi so izjemno pomembni.
V ozadju domačih nalog se skriva nenehno razvijanje znanj in spretnosti, ki pravzaprav niso direktno povezane z učnimi vsebinami šolskih predmetov, so pa nujno potrebne za uspešno življenje.
DOMAČE NALOGE USPOSABLJAJO ZA SAMOSTOJNO IN ODGOVORNO ŽIVLJENJE. Ne verjamete?!
Poglejmo, kaj naše mlade »(na)uči« redno opravljanje domačih nalog?
- Samostojnosti in odgovornosti (otrok se (na)uči izpolnjevati svoje obveznosti samostojno in prevzemati odgovornost za svoje delo, odločitve in ravnanja).
- Samostojnega reševanja problemov (otrok razvija osebne strategije za spopadanje s težavami, samostojno išče rešitve in zna poiskati pomoč, če jo potrebuje, nauči se sprejemati poraze in se veseliti uspehov).
- Organizacije dela, usklajevanja, vztrajnosti in potrpežljivosti.
- Iskanja, zbiranja, urejanja in uporabe podatkov iz okolja in iskanje/nudenje pomoči - učenje sodelovanja.
- Doživljanje zadovoljstva ob delu in uspešno opravljenih nalogah.
- Dobrih odnosov (do dela – delovne navade, doživljanje življenjskega dejstva, da je potrebno opraviti je treba tudi neprijetne stvari, do predmeta – spoznava, kaj ga zanima in kako pridobi informacije, odnos do vrstnikov, učitelja in staršev – naloge opravi, ker ve, da naloge delajo tudi sošolci oz. ve, da to želi učitelj/starš ter na tak način izkaže spoštovanje do pričakovanj soljudi.).