Strinjam se, da brez učencev ni šole. Ampak šole ni tudi brez učiteljev, če smo čisto pošteni. Prav tako ni šole brez učnih vsebin, metod in ciljev.
Prav tako se strinjam, da mora biti vse kar se dogaja v šoli prilagojeno in usmerjeno v/na učenca. Njegovi razvojni stopnji, njegovim individualnim značilnostim, sposobnostim, interesom ter potrebam: učne vsebine, cilji, učne oblike in metode, tehnična oprema itd., skratka vse.
Ne strinjam pa se, da je bistvo šole učenec!
To je podobno, kot bi trdili, da bi morali biti v središču:
- trgovskih centrov kupci,
- zdravstvenih ustanov pacienti,
- storitvenih centrov stranke,
- proizvodnje delavci ...
Seveda je pomembna taktika, kako se približati tistim, ki dejavnost potrebujejo in uporabljajo, če želimo biti v svojem »poslanstvu« učinkoviti.
Prepričana sem, da se vsi strinjamo, da gremo rajši v trgovino, kjer je »kupcu« prijazno okolje in nam dajejo občutek, da smo pomembni mi, kupci in npr. k zobozdravniku, kjer se potrudijo, da se pacienti počutimo dobro.
Po drugi strani pa si upam trditi, da bi, vsem tem krasnim občutkom navkljub, sčasoma prenehali hoditi v trgovino, kjer ne bi mogli nabaviti tistega, kar potrebujemo, pa k zobozdravniku, kjer bi poskrbeli za naše dobro počutje, namesto za naše zobe.
Tudi na servis, kjer bi sicer bili lepo sprejeti in bi nam mehanik ob obisku povedal še cel kup zanimivih stvari o dognanjih avtomobilske industrije, za konec pa nam avto še očistil, znotraj in zunaj, bi sčasoma prenehali voziti svojega jeklenega konjička, če bi nam ta kljub obisku servisa še naprej nagajal …
In zato trdim, da je odgovor na vprašanje: "KDO ali KAJ bi moral biti v šoli v središču?" učenje.