Ne pogovarjajte in ne pogajajte se z otroki o njihovih dolžnostih in stvareh, ki so za njihov razvoj nujne. To zahtevajte, brez možnosti pogajanj. K otrokovemu razvoju sodijo tudi vsakdanje dolžnosti in opravila, s katerimi prispevajo svoj delež k družinskemu življenju. Res ni nobene potrebe, da se na dolgo in široko razglablja o tem, kaj in zakaj nekaj želimo od njega. Želimo, da opravi in pika!
Primer: Stopimo v razmetano otrokovo sobo.
"Joj, kako je razmetano, saj ti veš, kajne, da je meni zelo všeč, kadar je stanovanje pospravljeno. Veš, če imamo red, mnogo laže najdemo kar iščemo. Res bi mi veliko pomenilo, če bi bila tudi tvoja soba lepo pospravljena. Zelo bi bil/a vesel/a, če bi se sam spomnil na pospravljanje in mi ne bi bilo treba tega vedno znova govoriti.Boš videl, tudi ti boš mnogo lažje našel stvari in ne boš ves čas nekaj iskal. Pa še poškoduješ se lahko. A bi, prosim, pospravil svojo sobo?"
Hm, razumete tole sporočilo?!? Kaj si sporočevalec želi, pričakuje, zahteva? Najpomembnejši del sporočila se izgubi v morju čisto nepotrebnih informacij celo pri odraslih! Nikakor se ne gre slepiti, da bo otrok tako komplicirano sporočilo pravilno razumel. Na tak način posredovane zahteve, kot je zapisano zgoraj, verjemite, ne bodo prepoznali niti v najbolj divjih sanjah. Vsak otrok, ki se zavzeto igra, bo od vsega skupaj slišal samo: "A bi pospravil sobo?" In pomislil, morda pa celo odgovoril: "Ne bi, ker zdaj nimam časa, se igram!" Priznati je treba, da je mulčkov odgovor pravzaprav zelo smiseln. Mnogo bolj od zgornje zahteve.
Pričakovanje v njem je, roko na srce, skrajno nejasno in skrito med vrsticami. Vsak normalen otrok, bister pa še mnogo prej, bo tako izraženo zahtevo čisto upravičeno razumel kot eno od možnosti med bi pospravil ali ne bi pospravil, nikakor pa ne kot zahtevo. Zahteve morajo biti razumljive (kratke in enopomenske, brez odvečnih informacij, naj ne omogočajo različnih interpretacij), smiselne (pometanje listja po dvorišču, ko piha veter res ni hudo smiselno) in naj ne dajejo prostora za pogajanja.
To, če otrok nekaj bi ali ne bi, nas ne pri naših zahtevah ne sme zanimati, če želimo, da nas bo upošteval. Mora! Iz našega navodila mora zahtevo "slišati", zato beseda BI ne sme biti del sporočila. Da nima časa ali ne more, ne sme biti odgovor na našo zahtevo. Zelo smiselno je OPREDELITI tudi "ROK ZA IZVEDBO". V nasprotnem primeru sami sebe v trenutku postavimo na tanek led, saj imajo naši sončki takoj možnost za izgovore: da bodo, so mislili potem, kasneje, drugič ... po možnosti takrat, ko bomo mi na to pozabili ali pa bo kdo drug zahtevano opravil namesto njih. Saj poznate, kajne?!
Primer:
Preprosto rečemo:"Prosim, pospravi svojo sobo." Dobro je povedati, koliko časa ima na voljo. "Do večerje/treninga/risanke/prihoda prijatelja ...!" Če menimo, da bi se moralo to zgoditi to takoj, svoji zahtevi preprosto dodamo: "Zdaj!" ali "Takoj!"
Na dolgo in široko, po možnosti brez zardevanja, se pogovarjajmo o pomembnih, življenjskih stvareh - O DROBNIH ŽIVLJENJSKIH RADOSTIH, VREDNOTAH IN ODNOSIH. Preverjeno se najlepše in najbolj učinkovito pomenkujemo ob vsakdanjih dejavnostih! Ob koristnem klepetanju imamo priložnost, da skupaj naredimo marsikaj od tistega vsakdanjega, nujnega in nam včasih prav zato zoprnega: (kaj dobrega skuhamo, oplevemo vrt, pospravimo sobo, operemo avto, sprečemo piškote...) S svojimi potomci lahko debatiramo o tem, kako porabiti manj časa za dober rezultat pri vsakdanjih opravilih ali pri učenju, kako ravnati, ko storimo napako, kako ukrepamo ob nesrečah, kaj jih zanima in kaj jih skrbi, kaj jih navdušuje, kako naj se lotijo reševanja problemov, kako sprejemamo zmago ali poraz, kako lahko preživljamo prosti čas ali najdemo prijatelja. Pomembno je, da se odkrito pogovarjamo tudi o ljubezni/smrti/spolnosti/ čustvih, o kulturi, tradiciji, družini, o dobrih navadah in sposobnostih, o željah, poklicu in delu...
Če se res želimo pogovarjati s svojimi otroki, POZOR! Ne zaslišujmo jih in jim nikar ne ponujajmo svojih rešitev ali nasvetov. Kadar jih bodo potrebovali, jih bodo poiskali sami. Ne nujno pri nas! V primeru, da želijo nasvet od nas, bodimo ponosni nase, saj je to dokaz, da smo bili gradnji odnosa s svojim otrokom mega uspešni in si čestitajmo!