Zato jih preprosto moramo naučiti, da imajo prepovedi namen in NE POMENI NE, VEDNO samo TO in prav NIČ DRUGEGA. To učenje se prične, ko so naši sončki še v plenicah! Vem, da se nam včasih trga srce, ko rečemo ne! Žalostni in nesrečni nas s trpečim izrazom gledajo in nabirajo solzice, saj ne morejo (včasih pa tudi nočejo) razumeti, zakaj nekaj ne smejo, če si res želijo in če jih imamo radi. Izkušeni odrasli neizkušenim mulčkom in mulam prepovedujemo to in ono zato, ker jih imamo radi in jim želimo dobro ali je ravnanje nevarno. Če temu ni tako in res nimamo pametnega razloga za prepoved, potem ne prepovedujmo, ker bomo pri prepovedi težko vztrajali! Kadar sami ne verjamemo v smiselnost prepovedi, otroci to začutijo. Prepoved, ki ima namen, torej je smiselna, in jo postavimo, mora obveljati, kljub upiranju, solzam in drugim oblikam izsiljevanja, če želimo, da nas bodo otroci upoštevali in nam zaupali.
Neodločnim in nesmiselnim prepovedim se upiramo celo odrasli, kljub temu, da se čisto zares zavedamo, da je kršenje veljavnih pravil tudi stvar spoštovanja in odnosov. Dejstvo je, da ima kršenje pravil, v svetu odraslih so to zakoni in družbene norme, lahko tudi različne prav zoprne posledice. Otroci živijo v varovanem okolju za katerega skrbimo odrasli in pogosto resnično ne razumejo, zakaj nečesa ne smejo ali ne zaznajo nevarnosti svojih ravnanj, ker imajo preprosto premalo izkušenj s posledicami. IZKUŠNJE bodo lahko DOBILI LE, ČE bodo KRŠITVAM SLEDILE (NEPRIJETNE) POSLEDICE. Ugotovili bodo, da je BOLJE, ČE UPOŠTEVAJO PRAVILA. V nasprotnem primeru jim sporočamo, da se itak nič ne zgodi in so prepovedi nesmisel.
Kadar zaslutijo, da obstaja najmanjša verjetnost, da bomo popustili, bodo naši sončki napeli vse sile in uporabili vsa orožja, da bo po njihovo in v tistem trenutku zanje ugodnejše. Da se bo NE spremenil v LAHKO. S starostjo postajajo spretnejši, izpilijo svoje izsiljevalske spretnosti, pogruntajo na kakšen način in koga lažje izsilijo, da odrasli popustimo v svojih zahtevah, zato so pri izigravanju vse bolj učinkoviti, mi pa vse bolj nemočni. Naša verodostojnost in avtoriteta se razblinita kot milni mehurček, saj smo pokazali, da naša beseda ne velja!
Spoštovanje pravil, predvsem prepovedi, nam lahko v skrajnem primeru reši življenje! Ne živimo v računalniški igrici, kjer nas lahko nepozornost ali napake sicer lahko stanejo življenje in se preko zaslona izpiše: »Game over!« Za razliko od realnega v virtualnem svetu VEDNO sledi: »New game.« V resničnem življenju ni tako preprosto. Včasih nove igre preprosto ni! Posledice nepremišljenosti imajo lahko hude, trajne in tudi nepopravljive posledice. Otroku mora biti kristalno jasno, da ni za preverjat, katera od prepovedi je tista, ki jo je vredno upoštevati. PRAVILA MORAJO UPOŠTEVATI, ker JE TO PRAV in v odnosih preprosto ni dovolj, da le odrasli spoštujemo pravice in želje otrok, TUDI ONI MORAJO SPOŠTOVATI NAŠE! Z odraščanjem in večanjem osebne odgovornosti, se bodo postopoma naučili tudi, zakaj JE PRAV UPOŠTEVATI PRAVILA in SPOZNALI NJIHOV PRAVI POMEN: varnost, spoštovanje, kakovostni odnosi.