»Prosim?!? Številko? Zakaj bi jaz vedela številko tvoje mamice?«
»Saj je učitelj rekel, da imate vi vse številke,« mi pojasni. Pomislila sem, da bi jo res lahko poiskala.
»Je ti res ne znaš? Nimaš nikjer zapisane?« se kar nisem mogla prenehati čuditi.
»Ne, nimam, ker jo imam v svojem telefonu v spominu, « je pojasnil.
Nisem mogla iz svoje kože. Ne bi bila jaz, če mu ne bi hitela pojasnjevati, da bi bilo vseeno zelo prav, če bi v sedmem razredu znal na pamet vsaj eno do dve pomembni telefonski številki za take primere.
Pravzaprav je držalo, da lahko pogledam tudi v naše evidence. Zaprla sem dokument, ki sem ga urejala in v eAsistenta vtipkala potrebna gesla, poiskala dotično mamo in … ugotovila, da nam ni zaupala svoje telefonske številke, zato sem morala fantiča razočarat. Žalosten je zapustil pisarno, jaz pa sem razmišljala o tem, kako zelo nebogljeni so nekateri otroci, samo zato, ker jih ne opremimo za samostojnost.
Odrasli bi se morali zavedati, da bomo z odraščanjem in povečevanjem samostojnosti otroka vse redkeje fizično ob otroku, zato ga ne bomo mogli »osebno« ščititi in bo moral zase poskrbeti sam. To bo lahko storil le, če ga bomo naučili, kako naj ravna v različnih življenjskih situacijah.
Med življenjsko pomembna znanja, ki bi jih po mojem mnenju morali (po)znati že predšolski otroci, sodijo znanja o tem:
- kaj/kako se obuje in obleče,
- kako si vzame/pripravi preprost obrok, da ni žejen ali lačen in se pri tem ne ogroža (ostri, vroči predmeti),
- kako se prometno varno vključuje v promet,
- kaj naj stori: če se izgubi v trgovskem centru ali na ulici, če se poškoduje, ga nadlegujejo vrstniki ali drugi,
- koga in kako prosi za pomoč,
- kaj je nevarno in kako naj ravna,
- kdaj in kako se pokliče center za obveščanje 112 ali policijo 113 ipd.
Majhen otrok se lahko hitro izgubi, kljub temu, da ves čas pazimo nanj. Dovolj je, da ga postavimo iz vozička, zgolj za trenutek pogledamo stran pa se nam izgubi izpred oči za vogal ali med policami v ogromnem centru. Zelo smiselno je, da ga naučimo, kaj naj stori v takih situacijah, ko se znajde »sam«. Naučimo ga poiskati "varnega" odraslega, zaposlenega v trgovini (po oblačilih), pri informacijskem pultu in blagajnah, v veliko pomoč je, če otrok upa in zna povedati, da se je izgubil (pravzaprav bo trdil, da so se izgubili starši!), kako mu je ime, kako se piše(jo) in od kod je, še najbolj uporabno je, da zna na pamet telefonske številke staršev. Zaposleni bodo tako lahko pomagali vam in vašemu otroku, da se spet najdete, kljub temu, da zna biti tudi precej nerodno, ko večina prisotnih z zanimanjem gleda, kateri nemaren starš bo prišel po otroka o katerem poslušajo po razglasu. Pa nič zato, važno je, da se najdete!
Ste kdaj RES RAZMIŠLJALI, KATERO ZNANJE je za otrokovo življenje POMEMBNEJŠE: znanje tujega jezika, igranje instrumenta, izvedba plesne koreografije ali znanje plavanja, ko po nesreči pade v vodo, klic na 112, ko je sam doma in se v hiši kadi ali teče voda po stopnišču?!