Junij je mesec, ko na šolah potekajo še zadnje za tekoče šolsko leto načrtovane dejavnosti, učitelji skušamo pridobiti še zadnje in seveda čimboljše ocene pred zaključevanjem. Pogosto so te ocene slabše, kot bi si želeli, saj so (pre)nekatere glave že na počitnicah ali pa preprosto preveč utrujene, zato se na ocenjevanje ne pripravijo tako uspešno, kot bi se lahko. Pri tistih, ki so preko celega leta delali tako, kot zmorejo in dosegali želene rezultate praviloma ni večjih težav. Pri učencih (in starših), ki so ignorirali nižje rezultate med letom in so šele maja ali celo junija ugotovili, da z dosežkom niso zadovoljni pa se včasih hudo zaplete...
Namesto, da bi učitelj le še zapisal končno oceno glede na izkazano in pridobljeno znanje ter dosežke, ki jih je otrok pokazal preko celega leta, se prične, temu se preprosto ne da reči drugače kot, izsiljevanje za boljšo ocene in pritisk nad učitelji. Otroci, ki med šolskim letom niti pod razno niso bili pripravljeni sodelovati pri pouku in so redno "pozabljali" domače naloge ter posledično od prvega šolskega dne pridobivali nižje ocene, kot bi jih z rednim delom lahko, kar naenkrat niso več zadovoljni s svojimi ocenami. K dopolnilnemu pouku, kljub vztrajemu vabljenju, niso utegnili priti, saj so imeli cel kup pomembnejših dejavnosti, praviloma tudi staršev ni bilo mogoče dobiti na razgovor, da bi se pravočasno pogovorili o tem, kako bi lahko otrokovo neustrezno delo izboljšali, dokler je še čas (torej v 1. polletju). Moledujejo in prosijo, nekateri celo grozijo s pritožbami, inšpekcijo in celo z odvetniki, da bi lahko "popravili" ocene. Kar naenkrat bi iz cvekov želeli dvojke, iz dvojk trojke, iz trojk štirice in štiric petice. Pa to ne gre. Prepričana sem, da preprosto ne moreš v 14 dneh nadoknaditi učnih vsebin za celo leto... Končna ocena ni povprečje ocen, kar misli večina laične javnosti! Učitelj jo oblikuje glede na otrokove dosežke in pri tem upošteva več stvari: ocene pisnih in ustnih ocenjevanj torej znanja in spretnosti pridobljene preko celega šolskega leta, odnos do dela (reševanje domačih nalog, sodelovanje pri pouku in s sošolci). Učitelj se lahko sam odloči ali bo zaključil navzgor ali navzdol na podlagi spremljanja otrokovega dela pri pouku.
Razumem, da nižjih ocen od želenih, kot posledico neodgovornega ravnanja težko razumejo in sprejmejo otroci, zato vseeno skušajo izsiliti boljšo oceno, ne morem pa sprejeti, ko to počnejo odrasli, mame in očetje. Kje če ne tu, pri lastnem delu, naj se otrok nauči prevzemati posledice za neodgovorno ravnanje? Ni dovolj ŽELETI SI dobrih rezultatov, zanje je treba pošteno DELATI.